»Tveganja za bančni sistem v glavnem izhajajo iz zunanjega okolja, torej iz makrofinančnih negotovosti in geopolitičnih nestabilnosti. Ta se v bančni sistem še ne prelivajo, tako da tveganja ostajajo na nizki do zmerni ravni z izjemo kibernetskega tveganja, pri katerem zaradi geopolitičnega dogajanja in kibernetskih groženj ohranjamo povišano oceno tveganja.«
»Obseg oz. število incidentov se na splošno v Sloveniji, še bolj pa v bančnem sektorju, znižuje. Vendar pa banke v Sloveniji kot v Evropi zaznavajo izjemno veliko število napadov, ki pa ostajajo pri poskusih. Velike so tudi kibernetske grožnje.«
»Po več letih upadanja se od septembra lani znova povečuje število začetnih stečajnih postopkov in s tem tudi izpostavljenost bank do teh družb, ki pa ostaja majhna.«
»Vloge nebančnega sektorja ostajajo stabilen vir financiranja. Z zniževanjem depozitnih obrestnih mer v preteklem obdobju in s povečevanjem obsega vlog na vpogled pa se povečuje vrzel med ročnostjo naložb in obveznosti ter s tem tveganje nestabilnosti financiranja, ki izhaja iz te vrzeli. Zato ostaja pomembno, da banke pozorno spremljajo varčevalne navade komitentov in pravočasno prilagajajo ponudbo konkurenčnim razmeram.«
»Pričakujemo, da bodo banke ohranile visoko solventnost. Banke pa pozivamo, da visoke dobičke ohranijo in vključujejo v kapital. Likvidnostna slika bančnega sistema je prav tako zelo ugodna, likvidnost je visoka.«
»Na opisana tveganja se v Banki Slovenije odzivamo z ukrepi makrobonitetne politike. Ob vztrajajočih makrofinančnih negotovostih je ključno, da obstoječi makrobonitetni instrumenti zagotavljajo ustrezne zaščitne mehanizme pred morebitnimi negativnimi šoki.«
»Tveganja za bančni sistem v glavnem izhajajo iz zunanjega okolja, torej iz makrofinančnih negotovosti in geopolitičnih nestabilnosti. Ta se v bančni sistem še ne prelivajo, tako da tveganja ostajajo na nizki do zmerni ravni z izjemo kibernetskega tveganja, pri katerem zaradi geopolitičnega dogajanja in kibernetskih groženj ohranjamo povišano oceno tveganja.«
»Obseg oz. število incidentov se na splošno v Sloveniji, še bolj pa v bančnem sektorju, znižuje. Vendar pa banke v Sloveniji kot v Evropi zaznavajo izjemno veliko število napadov, ki pa ostajajo pri poskusih. Velike so tudi kibernetske grožnje.«
»Po več letih upadanja se od septembra lani znova povečuje število začetnih stečajnih postopkov in s tem tudi izpostavljenost bank do teh družb, ki pa ostaja majhna.«
»Vloge nebančnega sektorja ostajajo stabilen vir financiranja. Z zniževanjem depozitnih obrestnih mer v preteklem obdobju in s povečevanjem obsega vlog na vpogled pa se povečuje vrzel med ročnostjo naložb in obveznosti ter s tem tveganje nestabilnosti financiranja, ki izhaja iz te vrzeli. Zato ostaja pomembno, da banke pozorno spremljajo varčevalne navade komitentov in pravočasno prilagajajo ponudbo konkurenčnim razmeram.«
»Pričakujemo, da bodo banke ohranile visoko solventnost. Banke pa pozivamo, da visoke dobičke ohranijo in vključujejo v kapital. Likvidnostna slika bančnega sistema je prav tako zelo ugodna, likvidnost je visoka.«
»Na opisana tveganja se v Banki Slovenije odzivamo z ukrepi makrobonitetne politike. Ob vztrajajočih makrofinančnih negotovostih je ključno, da obstoječi makrobonitetni instrumenti zagotavljajo ustrezne zaščitne mehanizme pred morebitnimi negativnimi šoki.«
»V Banki Slovenije ocenjujemo, da je slovenski bančni sistem sicer že danes sposoben zahteve proticikličnega blažilnika pokriti z obstoječim kapitalom.«
»Z dvigom stopnje proticikličnega blažilnika nadaljujemo ukrepe za povečanje odpornosti slovenskega bančnega sistema in preprečevanje kopičenja cikličnih tveganj v fazi nastanka.«